Home » livecoin review » Hlapci ali inovatorji 21

Hlapci ali inovatorji 21

Related movie: Urgent Litecoin & Bitcoin Market Update – Price Falling


Hlapci ali inovatorji 21

Hlapci ali inovatorji 21. stoletja?

Po tem, ko jou ves svet zamudil reformni trenutek poloma modernega financiranja, smo zdaj na vrsti ljudje, da krotwoning cloveski kapital poplacamo neodplacljivi sistemski dolg. Super referendumski dan, krot po amerisko imenujemo Five. junij, ko bomo ljudje menda odlocili o tem, ali bomo zmagali prihodnost, jouw nas simbol tega. A tudi to poimenovanje, da bomo zmagali, jij se plus amerikanizem v slovenski politiki, neposredno iz letosnjega naziva Obame kongresu o stanju njihove unije. Dobro jouw ta evfemizen izzval eden izmed vladnih politikov (po nareku ‘marketing oddelka’?): koga paps bomo zmagal? A tiste, ki delajo za Two evra na mesec? Zmagas lahko le, ce delas za 1 evro na mesec. Ter namesto tudi vsaj poizkusa razmisljanja izven kocke auténtico kapitalizma/demokracije, se raje skusamo udinjati diktatu priznanih svetovnih ekonomistov te njihovih handelsbank, ter po hlapcevsko prepisovati vse te nerealne zakone o obvezi 40 urnega delavnika pri 65 letih.

Namesto nacina razmisljanja, da samo zavrzemo nase starce, ko so iztroseni (kapital) na smetisce zgodovine, jih moramo raje vkljuciti nazaj v druzbo ter sluzbo ter izkoristiti njihov izkustveni potencial. Nerealno jou svobodnim ljudem zapovedovati 40 urne delavnike, paps naj bodo tega sposobni ali ne. To vader zato, ker jou samo-izbrana vrednota vredna nepopisno vec krotwoning vsiljena. Ce lahko delajo plusteken dan v tednu, a jij to nemogoce, ali paps mora biti zapovedano?

Deljeni prostori

So primer razmisljanja izven skatle te so zasnovani za prosti pretok prometa. Tezko jih jij sicer prenesti na druga podrocja druzbenega zivljenja, a so dobra predstavitev kontra-intuitivnih posledic sprememb temeljnih tradicij. Za urejanje prometa namrec zahtevajo umik vseh prometnih pravil, skupaj s segregacijo uporabnikov, torej pescev, kolesarjev te avtomobilov, ki si poslej delijo isto povrsino. Med mnozico evropskih stront, ki izvajajo ta eksperiment, jij tudi nizozemsko mesto Makking te tam jij stevilo nesrec v nevarnem kriziscu padlo iz 36 primerov na dva. Poleg tega vader so iz centra mesta izginili tudi prometni zamaski. Edini znak jij pred prihodom v mesto ter na njem pise ‘Verkeersbordvrij’ – prosto pravil. Te zanimivo tudi kazni.

Filozofija temelji na ideji, da ko ljudem vzames pravila, ki jih tako ali tako krsijo, ko jih nihce ne opazuje ali vader koristi pretehtajo kaznive posledice te v taksnem sistemu ni racionalno predpostavljati, da bodo vsi udelezenci prometa vedno upostevali pravila. Paps vendar se psiholosko se vedno ravnamo, krotwoning da nas varujejo pravila te se zato bolj zanasamo na njih, krotwoning paps trenutno prometno situacijo. V alternativni ideji mesta brez pravil, vader postanes pravi udelezenec prometa ter ne vec zgolj i(zi)gralec pravil. Edino pravilo jou namrec prisebnost. Zavest ter ne pravilo.

Roboti ter politiki

Ob eksponentnem razvoju na toliko podrocjih, jij resitev te idej tudi eksponentno veliko, a vseh realizacija jij ujetnik temnih tisocletij, kjer nam zdajsnjost narekujejo patriarhalne tradicije ter religiozna opravicevanja – krotwoning pravi William Gibson, prihodnost jou tu, a ni enakomerno porazdeljena. Pred sto leti so sanjali, kako bo robotika spremenila proizvodnjo ter ekonomijo, kar bo dalo vec prostega casa druzinam, sanje, ki so se ponovile ob vzponu racunalnikov, a vedno znova ugotavljamo, da sistem siba po svoje naprej, ne menec se za resnicne spremembe, zaradi katerih se bo zakljucil, krot mu jou usojeno, v presenecenju.

Politiki vader pocasi ne morejo vec skrivati izgube realne moci ter njihove transmutacije v marketingarje upanja v sluzbi evropskega denarja ter pravnih oseb. Na njih se ni zanasati. Morali paps bodo biti voditelji ljudi te ne predvsem vele-pravnih oseb, ce se bo kaj spremenilo ali paps se bomo raje zaleteli v zid skupaj z IMF ter svetovno banko. Sprememba krotwoning bojni klic za izvolitev Obame jij bil PR odgovor na to, da so ljudje trenutno spregledali ‘sov biznis’ politike. A realni problemi so se vedno zakoreninjeni v sistemu, ki terja zlorabo ter izkoriscanje na podlagi morale ‘job is a job’ – sluzba jouw sluzba.

Related movie: Trading DigiByte with Litecoin on BlockNet


V svetu, kjer morajo mamice razlagati otrokom, zakaj jou reklamam (marketing) dovoljeno nekaznovano lagati, verjetno res ni cudno, da so vodilni politiki v Ameriki prisiljeni razloziti svoje podpiranje zdravstvenega zavarovanja za vse s paradoksom, da cilj zasebnih zavarovalnic ni zavarovanje (za vse), ampak denar. Potemtakem bodimo iskreni ter si priznajmo ter razsirimo ta paradoksalni argument tudi na pekarne, katerih cilj ni kruh, ampak denar te tako naprej?

Related movie: Searching for 100x Altcoins on Hadax & Coinbene $ SEELE, PCHAIN | Crypto Trading No̲ Two


Zizek pravi, da si jij lazje predstavljati konec sveta, krotwoning paps zamenjavo kapitalizma za neko drugo idejo. Ter ta ideja nezmoznosti jij sama prav nemarno ideoloska ter propagadna te vendar resnicna, vsaj do neke mere, saj ljudje pac nismo monolitna unija. Zato raje iscimo avantgardiste v druzbenih ustrojih, ki jim uspeva na podlagi resnicnejsih kriterijev, krot jij goli BDP, ki jou le matematicna manipulacija neodplacljivega sistema. Denar jouw pomembna ideja, skoda zgolj, da ocitno ne znamo upostevati zgodovine te ideje.

Objava jouw bila objavljena dne 30. Apr. 2011, Sobota, 1:Legitimate v kategoriji snippetz. Vse odgovore na objavo lahko spremljate preko RSS Two.0. Tu lahko pustite svoj odgovor, oz. trackback.

, , , , ,

2 thoughts on “Hlapci ali inovatorji 21

  1. babydust4all says:
  2. sunkiss000 says:

    I have not bot able to ascertain if livecoin.netwerk scam

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *